Tam daleč v dalji;
svetli zarji
slišijo se
kritike tujcev
in besede ostre.
Pritajeni pogledi in
pridušeni glasovi.
Razgrnejo se stare rane,
pa se kljub ostrini
teh besed
in spremljajoči bolečini
pretvarjaš,
da te vse to ne gane.
Zate pač ni mej.
Si edinstveno bitje,
ki nikdar ne obupa;
v tem svetu,
polnem hrupa.
Vztrajno letiš.
Četudi vetra ni,
ki vzdignil bi ti krila.
In ne ustavi te
glas tistega,
ki mu rečeš zlodej.

patricija_c