
Tanita, ozri se vame,
začuti me.
Poglej skozi vse plasti v mojo dušo.
Pozabi vse resnično,
pozabi vse naučeno.
Le ti in jaz sva tu, tu in zdaj.
Dovoli si čutiti, kako moje dlani
drsijo po tvojem telesu.
Tja spadajo, saj je tvoje telo
moje svetišče.
Poljubi me, a ne mojih ustnic,
poljubi mojo dušo.
Zavij se vanjo, naj bo tvoj dom.
Tanita, prosim, ostani z mano,
stapljaj se vame.
Dovoli mi, da te vdihnem vase.
Pozabi na svet, ki umira okrog naju,
pozabi na smrt.
Le ti in jaz sva tu, tu in zdaj.
Dovoli si čutiti vso to bližino,
saj med nama ni mej.
Tako je, kot mora biti,
v trenutku sva samo midve.
In trenutki kapljajo v večnost,
ki nama je bila dodeljena.
Obleciva jo in ostaniva v njej.
Tanita, kani vame,
razlij se po mojem pesku,
na novo me oblikuj.
Pozabi na vse otipljivo,
pozabi na vse razen name.
Le ti in jaz sva tu, tu in zdaj.
Dovoli si čutiti vso to predanost,
ki vre iz mojega bitja.
Vse, kar je moje, je tvoje.
Najini duši se prepletata v
nerazdružljivem objemu.
Ostala bom tu s teboj,
ostala, ker ti pripadam.
Pesem - prošnja, ki valovi od zaupanja in življenja. Malo me zmoti prepogosto ponavljanje besede vse (preveličevanje včasih deluje kot pomanjševanje), premisli, če se da glede tega kaj spremeniti?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: TJ Kocmut
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!