Ko mi je tarnala,

da je osamljena,

sem ji pribil:

Dol mi visi!

Jokala je,

da je obupana,

jaz pa sem bil suh z besedami:

Dol mi visi!

Bila je čisto skrušena,

da ne najde izhoda.

Še pogledal je nisem,

a vseeno rekel:

Dol mi visi!

Odšla je,

s povešenim pogledom.

Čez 2 dni sem šel mimo nje,

na njenem balkonu pa je visela

njena lasulja od včeraj.

Dan kasneje sem si vzel

dopust za visenje pred televizijo,

ona pa z očali izbira najlepšo 

lasuljo.

Na Svoji Poti