Moje dlani poznajo tvojo kožo
in nanjo pišejo ti zgodbe nekončane,
rahlo sledijo hribom in dolinam
in spet odkrivajo kotičke nepoznane...

tvoje dlani so kot odmev mojh utripov,
kot ladje so, ki plujejo po morjih mojega telesa,
povsod pristani so, da se izmaknejo neurju,
in vedno bližje so obljubljena nebesa.

Moje dlani prepletejo se v tvoje,
prav zaupljivo v njih poiščejo zavetje,
jesen in zimo in pomlad so že čakale skupaj,
zdaj skupaj čakajo poletje.

coprnica z barja