mislim le še nate, kako me neseš čez prag

kot vsak zase k dobremu stremeč človek 

 

o tem, kaj si delimo, ker ne živimo

zaradi recepta družbe-

ne norme kulture

protokola plesa v grob

zaradi utemeljenih

vzorcev

na splošno 

čemur smo nasproti

ker živimo polno in kako

to radost sejemo

razprostremo

 

medtem 

ko

bog še vedno šteje do neskončnosti

namesto nas je poleg vsega še  tiho

skozi obdobje zemljske pravičnosti

 

okoli njega

iščemo zakaj

se ne da tukaj

jih ni poti

takrat te tu ne bo 

ker boš sabo vzel

življenje zdaj - tu

afrokinetika

Nada

Poslano:
11. 09. 2022 ob 09:45

... trpko; poetična misel o prestopu v večnost.

Zastavica

miko

Poslano:
11. 09. 2022 ob 22:05

zato je pomembo  kako  , ker tja ne pelje nobena zgodovina, in kaj takrat, ko nekaj ni v območju moje volje. ja, nekdo, nekaj me mora nesti čez prag.

tako jaz razumem, da nič ne razumem, torej, oprosti za tvoj čas.

Zastavica

afrokinetika

Poslano:
12. 09. 2022 ob 08:42

res si v pesem vnesel novo silo - voljo.

in zdaj bi lahko zaćela razmišljati, in čutim, da bi uspelo, tudi iz bobipalčke narediti nama presto :)

hvala obema.

lp




Zastavica

Komentiranje je zaprto!

afrokinetika
Napisal/a: afrokinetika

Pesmi

  • 11. 09. 2022 ob 03:55
  • Prebrano 366 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 25.95
  • Število ocen: 3

Zastavica