kot vsak zase k dobremu stremeč človek
o tem, kaj si delimo, ker ne živimo
zaradi recepta družbe-
ne norme kulture
protokola plesa v grob
zaradi utemeljenih
vzorcev
na splošno
čemur smo nasproti
ker živimo polno in kako
to radost sejemo
razprostremo
medtem
ko
bog še vedno šteje do neskončnosti
namesto nas je poleg vsega še tiho
skozi obdobje zemljske pravičnosti
okoli njega
iščemo zakaj
se ne da tukaj
jih ni poti
takrat te tu ne bo
ker boš sabo vzel
življenje zdaj - tu
... trpko; poetična misel o prestopu v večnost.
zato je pomembo kako , ker tja ne pelje nobena zgodovina, in kaj takrat, ko nekaj ni v območju moje volje. ja, nekdo, nekaj me mora nesti čez prag.
tako jaz razumem, da nič ne razumem, torej, oprosti za tvoj čas.
res si v pesem vnesel novo silo - voljo.
in zdaj bi lahko zaćela razmišljati, in čutim, da bi uspelo, tudi iz bobipalčke narediti nama presto :)
hvala obema.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!