Absurd
ABSURD
Aligatorji požirajo mojo senco,
bela svetloba odreši vse,
sonce sije le za hrabre,
umiram na obroke,
rekonstrukcija ni možna,
delam se,
da mi ni nič.
Kozmična resonanca v mojih votlih kosteh
odmeva daleč v neskončnost,
rob, po katerem
se sprehajam - ne obstaja,
drvim skozi bel prostor,
in
ponovno se rodim
v absurd.
Hecno, v absurdu je smisel...
Ni cvetja brez čebelic, ni človeka brez pesmi.
Včasih je tako preprosto, ampak rekel bi, da res, večinoma izkušamo absurd, omejenost naše eksistence.
Lp, m
To je moderna poezija - poezija današnjega časa!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anabea
- 08. 09. 2022 ob 11:16
- Prebrano 223 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 72.64
- Število ocen: 4