ČAKAM

Dolga leta sem te čakala,
dolgo časa sem si zate vzela.
Če ne verjameš, vprašaj drevesa, ki so zrastla že do nebes.
Vprašaj planine, ki so se že spustile do doline.
Vprašaj studenec, ki se v jezero zdaj izliva.
Vprašaj mene, če sem še mlado dekle, ki se v mislih sivih vpraša.
Kam se selijo moja leta, kam so tekla, če so še v strugi ali so že dosegla morje? Tam, kjer se ne vrnejo nobena.
Čaka te moja dlan, čaka te moja roka,
suha kot zemlja, slana.
Ne rastejo v njej vzklita semena.
Trde otekle veke imam od grenkobe solz.
Zaman okno gleda na ulico,
zaman sneg pada in se stopi.
Zaman sadež sladek dozori, se
na vejah razpetih posuši.
Do pomladi čakam te še, tudi do jeseni, če bom lahko.
Tebe, mislim, k meni nikoli več ne bo.
Reci še enkrat da, tako bom čakala tam, za črnim nebom, kjer tebi zbežati se ne da.

faeq