Nekje za mano,
ob tihi reki in ob joku violine,
v temi, ki žre zadnje iskrice utrujenega pogleda,
popolnoma tiho drsi senca dotika, le odmev nepozabnega.
Košček doživetih sanj,
delček uresničenih želja v tvojem naročju,
ob tebi, ki si nežna kot plahut metulja
in žametno mehka v objemu popolnega predajanja,
je premalo za vse moje ljubeče misli,
ki se zlivajo v nustavljivi val želja in hrepenenja.
Vrtinec tvojih čustev me potegne na dno neskončnosti
in me pusti širom odprtih oči,
negibnega in izgubljenega v polsvetu, ki me obdaja.
Povzdvigni me, milo bitje, gospodarice mojega življenja!

Jerry