ti teksti, ti nesmrtni stavki kakor
nadnaravni teater in
lunske nevihte
bodo ostali izgubljeni in neprevidni in kamensko smehljani
in pomembni
in če jih bereš zdaj
nekje pod palmo brez skrbi ali z žepnim nožem na begu
zaradi umora
ne morem ti pomagati, nikomur od vaju
niti tega ne bi hotel
ker živeti pomeni postati krut in hitreje kot se tega zaveš
srečnejši boš in manj boš bral
Ful dobr končuješ vse svoje pesmi. Oz. vedno zadnji verzi prbijejo, ti dajo mislt. Really nice :))
kakor kdaj. mislim, da mi zmanjkuje
filozofije
Zdi se, da bo prihodnost podobna prazgodovini ... zanimiva pesem, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!