Prišla si ...
črna ladja iz megle
zarezala si ostro brazdo
v moje mirno življenje.
In dala si mi vse:
poglede,
nasmehe,
besede!
Kar sem iskal,
sem našel v tebi.
Zdaj veš ...
lahko me dvigneš v višave,
porušiš do temeljev prav vse,
kar sem ti dal,
kar je bilo zgrajeno.
Me res lahko izbrišeš iz sebe?
Če le želiš.
Vse sem ti dal,
ključe od vseh mojih vrat.
Ljubim te ...
kot potok ljubi reko,
kot morje ljubi veter,
ljubim te kot fant,
ki nisi ga poznala
in ljubim te kot moški,
ki ga ni ob tebi.
Svoj čas sem zavrtel nazaj
in vsak večer,
ko sam zaspim,
zbudim se v svet s teboj,
ki ga ni več.
Vsako jutro
so brez tebe
prazne bele rjuhe,
svila polna vonja je po tebi.
Iščem te.
Zdaj veš, kako zelo te ljubim.
Hvala Ani ter Bredi za dobronamerne nasvete in spodbudo.
30 let prinese marsikaj v naša življenja, predvsem lepih reči, slabe pa tako ali tako pozabimo in oprostimo.
... in svoj čas si zavrtel nazaj zaradi ljubezni, ki jo še vedno iščeš skozi pesem;)))
LpB
Pa še kako res je to, Breda. Hvala.
Lep pozdrav, Dejan
Lijepo, možda bi i ovo moglo jedan dan u sonet? ;-)
Živ bio druže,
Ivan
Pozdravljen Ivan,
hvala za pohvalo. Ta pesem je že prepesnjena v sonet, ki je tukaj:
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/168199/sonet_zdaj_ves
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!