Rekel si, da greš tja, kjer si lahko pomagaš.
Greš s ptiči v svet nov, vem, iskal si boš dom.
Nisi s sabo nič vzel, ostala je tvoja srajca, bleda, stara.
Zapustil si prazno sobo, v njej tvojo megleno podobo.
Na postelji je ura, ki še dela in s
časom vztrajno zamuja.
Na okenski polici suha vrtnica, ki še vedno lepo cveti.
V steklu je še tvoj odsev, v rosi tvoj izdih še bledi.
Tvoje rame na desni strani so še pod rjuho. Nog nimaš, ker si ponoči odšel stran.
Nekaj v tebi se je izgubilo, luč v tvojih očeh, ko skozi vrata si za vedno od mene se žal poslovil.

faeq