DVA
Ko dva vidita isto mavrico,
slišita isti glas,
razumeta iste besede,
pijeta isto vodo,
pojeta isto pesem,
bereta isto knjigo,
ista misel se jima izogiba.
Na isti postelji spita,
isti zrak dihata,
na isti plaži se sončita.
To je skupna ječa, to ni harmonija, samo interes isti imata.
Poti so jima različno podtlakovane.
Med njima je velika praznina.
Samo sonce sveti na nju dva.
Odlično speljano v smer, ki jo bralec na začetku ne pričakuje! A dvojina je lahko grozna kletka; še dobro, da sije sonce.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!