Ponavljam že tisočkrat, še nate mislim, pri vsem kar vidim, zagledam, potipam.
Tisočkrat ti povem, da te rad imam.
V travme moje, v trme in znoje, dišiš še kot takrat, ko si gledala stran, v nekaj kar tebi je bilo neznano.
Spustila si besede, ki v srcu so bolele.
Roke tvoje so se v klopčič skrile,
držale kot, da je nekaj hudo in v srcu tvojem je postalo mokro.
To kar nama je prineslo v beli dan,
sta dve poti in izbrala si nasprotno stran.
Suho je postalo drevo, ki senco nama je dalo.
Lepo napisana pesem oz. dejstva, da je blagodejno, če ima človek nekoga rad, kajti tega čustva pač ni mogoče vzeti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!