NA VLAKU V BELI OBLEKI
Na vlaku v beli obleki
cigansko kri z dolgimi rdečimi nohti
in šopkom aster
(s sosedovega vrta)
peljejo v svet.
Bo izmolila tisto usodo?
Bo podobica Brezjanske Marije pripomogla
izdolbsti tisti kovanec
izpod tistega klobuka?
Ko se rodimo,
mislimo, da bomo živeli.
Ko umremo,
prav tako.
Ko se rodimo, ne mislimo in ko umremo, tudi ne!
Vmes, pa si želimo večno živeti.
Dobra!
Lp, Drago
kdo pa bi sploh hotu večno žvet
čeprav zakluček še kko drži
edit: bivša je zmeri govorila, da oklepaji v poeziji niso
dovoljeni (razen za Kosovela)
edit2: i don't remember being born. must've
happened during one of my blackouts
naprimerjanez,
se strinjam in pa hvala!
edit1 response: Ostajata nekje dve možnosti - da grem s tvojo bivšo na kavo ali pa da postanem Kosovel (hec hec).
edit2 me je nasmejal. Verjetno je to naš prvi blackout, če dobro pomislim.
DragoM,
se strinjam in pa sem vesela, da vam je pesem všeč :)).
Kot začetek neke zgodbe, prazen prostor in modrost - in v praznem prostoru, kaj vse najdemo! Čestitke,
lp, Ana
Ooo, najlepša hvala Ana, mi veliko pomeni.
Lep pozdrav :)
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Eva Šubic")
Napisal/a: Eva Šubic
- 28. 08. 2022 ob 20:39
- Prebrano 449 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 203.16
- Število ocen: 8