Iščem se v množici,
iščem pravo smer.
Veter me ponese,
kam naprej ne vem.
Le kaj naj storim,
katero pot uberem?
Katerokoli izbrati
bi pomenilo
nekam na novo se podati.
Bližnjice ubiram,
za smerokazi se oziram.
Nikjer ničesar;
le duša, ki ječi;
prazna, izgubljena
hudo boli.
Naprej moram tavati,
z razrvanim tokom plavati.
V luč na koncu tunela verovati.
Upati in vztrajati,
se z nevidno močjo napajati.
Dobrodošla Patricija :-)
Lp,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: patricija_c
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!