Astrid Cabral Félix de Sousa (1936) je romanopiska, kritičarka, okoljevarstvenica in diplomatka ter ena najuglednejših sodobnih pesnic v Braziliji. Je avtorica številnih pesniških knjig, med drugim Through Water (2003) in Anteroom (2007), ter številnih zbirk esejev in kratke proze. Rojena v Manausu, Amazonas, je živela in delala kot diplomatka v Bejrutu in Chicagu ter poučevala v ZDA in Braziliji. Mati petih otrok trenutno prebiva v Riu de Janeiru, kjer nadaljuje svoje delo kot osebnost v gibanju za amazonsko kulturno identiteto in obnovo. Za Cabralino pisanje je značilen poudarek na flori in favni njenega rodnega območja: predvsem reke Amazonke in njenega porečja. Njen rojstni kraj je bil opisan kot mesto, "v katerem je narava na razkošen način sobivala z urbano prefinjenostjo". V svoji zbirki Kletka iz leta 2008 (njena prva knjiga, izdana v angleščini, v portugalščini znana kot Jaula) raziskuje pogosto prekrivajoče se odnose med ljudmi in živalmi: "Jedro knjige je bližina, ki jo ohranjam z živalskim svetom. Postavljam se na njihovi ravni, ko jih vidim v sebi, in ko jih gledam od zunaj, se še vedno zavedam, da je nekaj divjega ali divjega v nas ljudeh, da smo tudi mi plenilci, in tako obnavljam naše druženje.«  Kritičarka Cristina Ferreira Pinto-Bailey piše, da je Cabralova z dokumentiranjem amazonskih živali "s pazljivim in jedrnatim jezikom stkala nekaj pronicljivih opazovanj o zveri, ki leži v nas." Zaradi njenega pogostega poudarjanja narave se Cabralino pisanje pogosto izkazuje kot zanimanje za varstvo okolja in aktivizem.