Vse moje bitje se k tebi nagiba.

Še z večjo vero živim, ko na izviru

moja pesem tvoje zgodbe preliva.

Dan se ugasne in vem kaj

noč naredi zate.

Preden zapreš oči vse noči so

kristalno jasne. Srce in svet

se v solzi mehča. Z ognjem ti

njo pošlje z neba.

Večno si mlad in v življenju

tista skromna podoba. Svetla

ženska v tvojih mislih,

ko postaneš njena drseča svetloba.

In v tvoje srce ujeta le ona.

Mrak se ziblje, sredi ničesar

pa ni nikogar. In struna se

ne pretrga. Z mislimi rose le

nekaj prijetnih zvezd. Še malo

sladkih vonjav, ki skrivajo nekaj

novih verzov iz lastovičjih gnezd.

Prepletenih zgodb z enim licem

vseh tvojih žensk. 

Blanka Drnovšek