BIL SENCA SEM SENCI

Celo mladost iskal sem le sebe

svojo iskrivost in svoje srce

vendar sem videl sebe kot senco

senco propada, suhih gozdov.

Nekaj korakov zraven dveri

srečal sem srečo mojih kosti,

ki so raztresene, brez povezave

tavale v mesu mojih moči.

Počasi, nerodno, sem se privajal

kot starec na ledu, ljubeznivih sokov

pil kot kolibri sem sladko življenje

srkal z vnemo mi danih darov.

Sestavljala mi je razsulo notranjost

vdihavala vame ponos in vrednost

dosegel ob njej sem celovitost

zaznal svojo senco v lepoti sadov.

Ah, to življenje je res prekrasno,

če najdeš senco v kateri žariš,

spoznal sem resnico, resnico vpijočo,

da le v ljubezni res ves zaživiš.

tomi