Prepozno stopil sem na pota,
ki v Njegovo vero bi vodila,
živel sem tam kjer biva zmota,
ko v času sodbe ura bi odbila.
Ponižno pred prestolom prosim,
da mi grehe moje odpusti,
da vzame breme, ki ga nosim
in mi k njemu v roke dovoli.
Prosim Oče za kesanje,
ako moja duša ni pregrešna,
prosim te za zveličanje,
da bode moja pot uspešna.
Premišljujem, kakšna je ta duša, ki skesano prosi odpuščanja od zunaj in ga ne najde v sebi. To je tragična pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!