Trače, krama, razbite stare misli
na trgu se prodaja.
Denar izgubi pomen, nakup nima prave cene.
Vrednost se vrednoti po starosti misli. Roke držijo vsak predmet, stvar, oči iščejo globok pomen.
Prah napolni mizo, ko skriva poglede mnogih let.
Priskoči duh v krami skrit, nem pogled v obraze drži.
Nič nima v mislih,
samo vprašanje postavi.
Kdo so ti ljudje?
Zbuditi mene treba ni bilo, še pomisli.
Ne razume o čem govorijo.
Ko se roke iztegnejo proti njemu, se za svoj dom ustraši.
Hitro svoj dimni rep pospravi
in se potiho v staro uro skrije.
V hipu se ura ustavi, tiktaka nič več.
Roke uro zapustijo, ne dela, kupiti jo noče nihče.
Duh se v miru uleže, uživa v spokojnosti stari.
Ostati želi še stoletje, ko bo ura spet tiktakala.

faeq