Veš, da si samo seme,
ena od milijarde,
le klita si v nepravi čas.
Si eno seme, ki ne bo preraslo drugih.
V oklepu boš ostala, v pravljici boš vedno mlada.
Ti ne boš rastla,
niti svoje lupine ne boš prodala.
Na dnu svoje žalosti se boš držala.
Na svetlobi si slepa, čeprav je nad tabo svetlo modro nebo.
Svet tvoj je še vedno zate pravi. Svoje zidove si v grad temačen zazidala, v trdi koži si se prezibala.
Odkloniš glas goloba, ne slišiš razen klik bolečine.
Ne misli, da si v svetu samote edina.
Samo veliko jih je uspelo združiti kar ni združljivo,
ko so svoje črnine zapustili.

faeq