dandanes, ko pogledam mačka ne vidim tovariša
ko počohljam svojega psa ni tam nikakršnega prijateljstva
mislim lahko samo o impulzih ki so bili izklesani vanje kot bodeča žica
in si zamišljam naravo laježa ki je bil nekoč tulež pa predenje ki je bilo nekoč rjovenje
to je kdor smo
ne uničujemo ker je zanalašč
ampak na žalost zaradi nečesa hujšega
priročnosti
Oh, ko bi ostalo samo pri mački in psu!
Kaj vse si je človek podredil - še bolj kruto kot mačko in psa.
Ta pesem pa je dober opomin, da bi lahko človek ustavil in vprašal!
Mogoče malo prepredeno, vse je laž...
Žrtve priročnosti in človeška majhnost v šopirjenju ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!