romantika
opitega mornarja
ki od prve plovbe
ve za svojo polomijo
in jo vidi jasno
kot epruveto svoje krvi
ali spečega vnuka
ponoči
posluša vdiranje vode
prešteva imena zalivov
imena strahov
ne budi
več nikogar
neizbežno
miruje zvon nesreče
romantika
pijanega mornarja
ki ljubi
in molči pogubo
Za zamisliti ...
Miko, kar preveč je teh " mornarskih stisk".
Lp, Stojan
Ja, in nikogar več, da bi mu poslal SOS. Ali z barko na dno, kot kapitan, ali pa plavati v prostem slogu.
Život je more, pučina crna...
Lp, Stojan,
m.
Lepo je bit ta mornar! Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!