Poletje
Ona pleše jaz ugašam
oboje je lahko ekstatično
veliko oranžno sonce
otrplost zelenih kuščarjev
v pesku
Vse manj odpiram usta
za nasvete
sokriv
za vijolične jezike
in otroške vrtce
na dišečih otokih
kriv za rožmarin z obale
črno vdovo ki preži pod kamnom
Dovolj imajo moji psi potepanj
temnomodrega medu
besed
vsega kar valovi v črto obzorja
točko v neskončnosti
tišino onstran
Vse manj odpiram usta
za nasvete
sokriv
Pozdravljen, Stojan.
Lp, m
To je pesem "velikih razsežnosti" - na vseh koncih (lepih, grdih, dobrih, slabih ...) se na ekstatičnsot!
Hvala, Nada, me veseli, da se te je dotaknila na tak način.
Želim ti lep, prazničen dan.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 14. 08. 2022 ob 14:46
- Prebrano 393 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164.68
- Število ocen: 7