MARMELADA

Greda na vrh strehe v starosti, se še vedno lepo drži.
Objema zid, s strani trta se vijuga, v njeni senci dva stola in miza stoji.
Dva obraza zdelana, pečati let na njih pustili so lepe sledi.
Polna sta vedrine,
četudi telesca potiho trpita, težko se premikata.
Rože rastejo v lepi gredi.
Veliko sadežev drevesa držijo.
Na njih roji os, veliko čebel in
orjaški sršeni. Sadeži se v marmelado spremenijo.
Med njimi dva na robu neba,
mladostno nasmejana.
O, naši otroci imajo radi vse kar je sladko.
Kako bi bilo čudovito, če bi z nama marmelado pojedli. 

faeq