Lovilka sanj

Oblak pospravim v vrečo.
Nesla ga bom tja,
kjer že dolgo ni bilo dežja 
da bodo končno imeli srečo.

 

Bo zrasel pridelek, zelje, pšenica,
kjer dolgo se ni, se zopet bo pelo,
plelo, oralo in res bo veselo,
smejal se bo fant in njegova ženica.

 

Sprehod po nebu res je nevaren,
previdno s korakom,
sem mati oblakom.
Život na zemlji je ta, ki je stvaren.

Bela

Komentiranje je zaprto!

Bela
Napisal/a: Bela

Pesmi

  • 11. 08. 2022 ob 12:07
  • Prebrano 239 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 97.3
  • Število ocen: 2

Zastavica