Zelo všečna! ^^ Lp

Zelo zelo lepa 

Lp, Mateja

Heeej, AKK, žao mi je što nisam slikar. Naslikao bih... Ja no, že veš: hišo in stezico, ki pelje mimo... 

Ja, Aleksandra, tudi ta ne bo pozabljena! 

Lp, Maki

Krasno.

Nič ne bom pametovaja, Poezija govori zase.

LpL

Prekrasna pesem. Čestitam.

Lp, dušica

Hvala vsem!

Tudi jaz ne znam risati oz. slikati; sem pa vseeno pesmi dala tudi slikovno podobo s pomočjo hiše, ki je delno navdihnila mojo pesem. Video posnetek najdete tu:

https://www.facebook.com/aleksandra.kocmut/videos/575274757634185

Maham s poti!

Kerstin

Čestitke k pesmi poletja 2022 v formi z utemeljitvijo uredništva:

Ritmična in rimana pesem v štirivrstičnicah s ponavljajočimi verzi ujema minljivost, ki jo lahko opažamo/opazimo v času svojega življenja. Tako kot zob časa grize votle niše, je tudi naš nezanesljiv spomin prepreden s pozabljanjem / obujanjem slik iz preteklosti. Skozi pesem z avtorico tudi mi naslavljamo zapuščene kraje z vprašanji: le kdo odnesel je podobe … in kje zdaj svojo zgodbo piše? Za pesmijo stoji resnična hiša in resnična pesnica, rahločutna opazovalka, ki jo zapazi kljub temu, da nobene lučke ni za vabo ... hkrati pa je pesem tako sestavljena (tudi s ponavljanjem verzov), da v bralčevi zavesti terja konkreten odziv: tudi sam v spominu, na sprehodu, potovanju … opazi in prisluhne takšni hiši. In se zave, da je vsaka hiša polna (neslišnih) odmevov in sledi preteklega življenja. Po potki, ki vodi mimo, se lahko le odide in tako to manjkajoče, odšlo, pozabljeno, prihaja k nam v obliki prebujenega spomina na hiše, ki so nekdaj v sebi nosile ljudi, njihova življenja, zgodbe. Pesem podaljšuje življenje zapuščenih prostorov in spodbuja duhovno ukvarjanje s preteklostjo krajev, hiš, ljudi in nenazadnje nas samih. (Ana P)

Na še veliko pesmi!

... (skoraj že) Pozabljena, 

je zaradi te odlične pesmi ponovno oživela ( in v našem spominu, še veliko drugih, z njej podobno usodo).

Čestitke poetinji s pretanjenim občutkom za ritem in rimo.

Lep dan želim, Marija

Ooo, najlepša hvala! Zelo sem vesela in počaščena, da ste Pozabljeni namenili tako pomembno "nepozabo". 

Tod mimo se samo odide,

a k pesmi se lahko spet pride ...

Kerstin