so najine ptice poletele,
najino drevo je prazno in tiho.
Včasih vstaneva
in sredi dneva polna pričakovanja
iztegneva roke po mrzlih gnezdih –
okrog naju pa le vsakdanje,
nikjer prividov oaze z zelenimi palmami,
z odžejanimi levi
in oglušujočim koncertom ptic.
Slišiva le tiktakanje stare ure
in veter z daljnih ravnic,
ki nama prigovarja
o nekih drugih resničnostih.
Všeč mi je pesem polna prispodob in nostalgije. Poetika, ki gradi na nežnem izrazu, v sebi pa hkrati nosi toliko hrepenenja.
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!