Čeprav si valobran v puščavi
Si voda brez duše
kot oko na studencu
se v hladu pršenja
izlivaš v zmehčano gubo
Si zid pred besedo
in nenasiten ogenj
goriš in zobje ti žarijo
v molčanju vroče zgodbe
tvoj pepel potuje daleč
do sajastega lebdenja nad prepadom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!