Edmund Spenser (1552-1599), angleški pesnik. Rodil se je v Londonu v skromni družini, študiral v Cambridgeu in se posvečal poeziji s pomočjo plemiških mecenov. Spenser je poznan tudi kot vneti nasprotnik in uničevalec irske kulture. Za časa življenja je prejel naziv kraljevi pesnik Anglije. S Pastirjevim koledarjem (Shepard's Calendar, 1579) je Spenser sledil tradiciji idilične poezije, s sonetnim ciklom Amoretti (1591-1594) pa je vzporedno s Shakespearjem zapisal najboljše angleške renesančne sonete. Njegovo najpomembnejše delo je nedokončani  ep Vilinska kraljica (The Faerie Queen, 1590-1595), ki ga je posvetil angleški kraljici Elizabeti I. V njem je poskušal združiti tradicijo antične in viteške epike, Ariosta in Tassa. V središču dogajanja nastopajo kralj Artur in njegovi vitezi ter vilinska kraljica Gloriana. Edmund Spenser je s svojimi deli vplival na poznejšo angleško poezijo, predvsem na Johna Miltona in romantike - med drugim tudi s posebno obliko stance, tako imenovano Spenserjevo kitico.

Sir Thomas Wyatt (1503 – 1542), Edmund Spenser (1552 – 1599), William Blake (1757 – 1827), William Wordsworth (1770 – 1850), George Gordon lord Byron (1788 – 1824), John Keats (1795 – 1821), Elizabeth Barrett Browning (1806 – 1861), Christina Rossetti (1830 – 1894), Emily Dickinson (1830 – 1886), George Santayana (1863 – 1952), Archibald MacLeish (1892 – 1982), Edna St. Vincent Millay (1892 – 1950)