Ko smo bili majhni,
smo se igrali na travniku, bosi smo božali trave, majhne nogice v bilke cvetoče skrivali, nehote marčes dražili.
Ni bilo cvetlice, ne vetra, da ne bi razumeli, v naših mladih laseh ujeli. Ostalo je v spominu vedno mlado, čakajoč na maj, ko vse divje v nas zeleni.
V cvetoči regrat se svet prebudi.
V daljavi so naši glasovi, razigrani, srečni, veseli.
V kapljici dežja vsak od nas v radosti leti.
Nasmeh naš še vedno je v zibeljki enak.
Veseli vrisk odmeva, daleč prihaja iz gore.
Oh otroci, ste še tam?
Jaz bi se rad s svojim davnim otrokom igral.
.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!