gledam črne veje
gole so in bose
v hladnem tihem jutro
mokre so od rose
drobne svetle kaplje
zbirajo se v biser
v njem zasveti sonce
nosi težko misel
kaj je smisel vsega
kje naj iščem bistvo
kje naj najdem sebe
kaj je v meni čisto
dih enak je dihu
je molčanje dneva
votli so odmevi
v rokah ni odseva
mučim se in mučim
se vozlajo niti
šepne mi vesolje
ključi so še skriti
v tla ponikne misel
somrak me pokliče
barve svile dneva
mi mehčajo lice
Ah, kako lepi in nežni stihi! Odlične ritem.
Smisel pa kar spolzi v neznano ...
Res lepo :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!