
izginja kakor jutranja meglica,
izginja kakor nočnih sanj grozota,
kosmata roka v zemljo starko djala,
novorojeno dete ob nabreklih prsih se napaja,
a jaz sem vmes , čisto vmes
na direktni poti do nebes,
v peklenski sparini nabreklih teles
hlapim in se ne morem spomnit, kaj vse je bilo vmes
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!