ko se hoja v prazno
speča z vročino
in bolečino
(ki čaka v zasedi na vsak nepravilen gib
da se spremeni v pekoč občutek
ki zavrta v globino
ali se počasi premika
od točke A do točke B in nazaj
ali se zapiči kot šestilo
in zariše enkrat večjo drugič manjšo krožnico)

je v glavi prostor

le za muhe mušice nočne metulje
komarje
(nimajo usmiljenja
sedajo točno tam
kjer jih levica ne doseže
in puščajo le brezsramno srbečico)
in ose
(pazim
da me katera spet ne piči v jezik)
in samopomilovanje
(ki se razrašča v mreno )

prestraši me topo prhutanje nad glavo
sivkasta kanja se počasi dviguje
tu in tam predirljivo zažvižga
nato preobrat
razprostre peruti
in kratek progast rep
glave se skoraj ne vidi
z razprostrtimi velikimi resastimi krili
se nasloni na boke nevidnega toka
združena v eno
v polglasno šumenje
delata kroge
rišeta neskončnost
znova in znova

lebdenje
lahkotnost
molitev
modrost prepuščanja

lepota me zmrazi
do bolečine
predre mreno

nada pecavar