je obroč
varnosti topline
je moč
rasti iz bližine
je brlog
kjer si ližeš rane
je mladič
ki po padcu vstane
so dotiki
zasidrani v odtise
so tuji vonji
ki meglijo vtise
je krik bližine
ki se trga v strasti
so koraki
ki morajo odrasti
so okusi
osmih marcev
so ostanki
zgrešenih udarcev
so dnevi molka
izginule sirene
so letni časi
in lunine mene
so razdalje
nikoli prehojene
so galaksije
za vedno izgubljene
je črv
ki skriva se v krvi
kdo sedel bo na veliki voz
prvi
Čudovito!
Tolikokrat napisane pesmi o ljubezni in tudi ta je nekaj posebnega - posebno zadnja kitica.
JA, TAKO SEM ČUTILA VČERAJ IN LEPO, DA SE ŠE KDO NAJDE V VERZIH,ZA NEKOGA PA JE TO ČUSTVO LAHKO NEKAJ DRUGEGA.
POZDRAVE NADA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!