
Goriš, ti sveta zemlja, ki rojevaš
obilje vsem, kot vsaka skrbna mati,
zdaj v bolečini svoji ne samevaš,
borijo zate se, a se je bati,
da spletel človek je premnoge zanke
in z njimi se odtegnil s korenin,
saj meje dobrega in zla so tanke,
ko dno se včasih zdi - pogled z višin.
Olimp nazdravlja s sladkim vinom Zemlje,
bogov se približuje nova zmaga,
kar dano je, se vedno znova jemlje
in grabežljivost mnogih - jim pomaga.
Saj mrtvo tkivo opeklin, ne rodno,
lahko prekrije se z obleko modno.
Zelo, zelo lep poklon borcem/gasilcem na Krasu! In resignacija v zaključku, ki bi lahko bila v opomin ... komu že!!?
Tako lepo tečejo zlogi, da bi lahko to pesem uglasbili!
Najlepša hvala, Nada.
Lp iz peklenskih betonskih 35 stopinj.
Spet en dober sonet iz tvoje manufakture :)))
Hvala, Lidija.
manofaktura :) ja s prsti na tipkovnici :)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!