Toplo naročje, mogočna lopata,

globoko tja je zakopala,

vse kar se zakopati ne da.

In jaz plačujem ceno tistih,

ki pred mano so kopali.

V nastalem breznu,

pozabili so na dečka,

ki išče pot k svetlobi,

tiho osamljen se sprašuje,

mar površje obstaja?

Izgubljen je tam v spominih,

v temi, ki ni njegova,

z ljubeznijo ozira se k svetinjam,

ki v brezno mečejo temo,

mečejo gnus, 

mečejo sram,

mečejo, mečejo, mečejo. 

Pa saj drugače ne znajo.

Bor