izdal jo je skisan pogled
smrdeč po potu
ki se je več dni pacal v gubah pazduhe
z nespretnimi gibi levice
si je šarila po urejeni frizuri
da je tam postajalo sračje gnezdo
nasmeh hladen
kot potrkavanje žličke ob porcelan
nabran v enakomerne presledke
se je zategnil v kljubovalno črto
z dolgimi nalakiranimi nohti
je lovila besede
a jim je samo strgala meso
da niso ničesar nahranile
zaloputnila je vrata
S strahom sem brala to pesem ... kaj bo, kaj bo ... dober konec; in sem si oddahnila.
Res, slikovita pesem!
Lep konec pesma.
Lepo vas pozdravljam.
me veseli, da vam je všeč konec - včasih imam težave s konci, ta pa je kar udaril,
pozdrave nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!