
Svet je tak
že tisoč let
osamljenih drevesnih
rož besed
Že tisoč let materije
dva tisoč krutih krvoločnih
let sveta
Sveta
ki prav nikoli
bil ni za oba
Že tisoč let
ta osamljeni planet
planet velikih je želja
planet okrutnosti pekla
Nekoč le peš
potem na konju
morda s kočijo
a zdaj na avtobusu milo
Razlika le v tem
da vedno prav vedno
isto jaz povem
Povem
in grem
Povem
in grem
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Andreja Preprosta
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!