Pogreta večerja na prtu,
pod mizo pa crknjena miš.
"Hej, muc, kaj ne boš je pojedel?
Zakaj le brez veze loviš?"

Še čakaš nekoga, da pride,
utvara prerašča v nor mit.
No, tudi brez crknjene miši
minil bi te ves apetit.

Pobereš telesce razklano,
zaviješ v zelen krep papir
in skupaj z z večerjo postano -
vse v kanto! In konec. In mir.

Se maček zavleče v zapečje,
zaprede v utišano noč.
Utrujena sedeš in čakaš.
Saj pridejo. Kakor nekoč ...

Lidija Brezavšček - kočijaž