NISMO ZDRUŽENI
V osamitev me mladost je napotila
v senci zgradb postal sem suh in bled
nobena iskra sonca me ni obudila
sprašujem se zakaj sem tak kot žled.
Kaj si pogledal vso širino zemlje
da videl sem in nad njo nebo
kaj naj pove mi vsa ta lepota
prekratko živim da bi zaznal vse to.
Zato sem se oddvojil od vsega
ne zavedajoč kaj nudi mi nebo
opozarjajo me bliski in tornado
da sami ustvarjamo vse to kar smo.
Še nismo združili telo z dušo
telo še vedno čustev ne zazna
lepoto dneva nihče z menoj vred ne dojame
naslage kamnov nosimo naravnost iz pekla.
Najlažje je ubijati drugačne
kako se muči z lestvami sem gledal Joba
rakete lomijo vse njene prečke
v vseh nas je še vedno stara zloba.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!