že četrto jutro je na nebu bela hostija
koliko grehov ima nebo
da gre tolikokrat zapored k spovedi
ali pa je sonce prepeklo vesolnjo testo
in se je zalepilo na meso nebes
kot greh
kot meni nekoč
ko so me učili
da ti lahko drugi človek opere vest
ko sem že zagrizla
prežvečila milijone dni
in gledala v molčeče nebo
odrešenica sebi
Lepa hvala ti za to pomenljivo pesem, poetesa Irena; ki nam jo namenjaš iz te tvoje vrhunske pesniške zakladnice ...
Miren in brezskrben, še preostali čas nedelje ti želim,
Sašo
Hvala, Sašo
ta bel, skoraj prosojen ostanek Meseca, ki se opi iz jutra v dan, me spominja na hostijo, pokora pa itak pride :)
lp in vse dobro
pi
Hvala, Stojan.
Toliko grehov ima, kot jih imamo ljudje. :)
Tudi tebi lep dan in pozdrav na Štajersko
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!