Tudi mene se je pesem dotaknila: sprašujem se, če res potrebuje toliko pridevnikov?:
Pogledal bom v nebo
da vidim odtis najinih sladkih noči
medtem ko spiš
in ne sanjaš mene
vznemirljivega me usmerjajo me smejoči oblaki
ki mi odprejo vrata
v čarobne poljube skupnega poletja
in modra ptica mi poda roko
v dih izropane noči
daleč od sladkih pogledov
tistih zlaganih v najini pravljici
vročekrvni so in se prepletajo
pogledal bom v nebo
da bom ohranil spomine
ki se prelivajo v prsih
ko mi roke zadišijo s tvojim vonjem
da padam v globino modrine
vesel ker traja kar potrebujem
preden priprem veke
in zaplavam vanjo.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana