Tvoj bog in oče te poslal je v izgnanstvo,

ko si ponižno prosil v njegovo kraljevino

in kakor bridko vojno bije veličanstvo,

pozabil je nate z vso njegovo veličino.

Slovenska mati tvoje je srce rodila,

a ga ljubila ni in ni ga rada imela,

z njega vso ljubezen in up je odtujila,

ti si ljubil, čeprav bila je nevesela.

Veš, da vsak poet je krivec svoje sreče,

nemalokrat jo najde s solzami v stihu,

spiše pesem, čeprav so rane krvaveče,

spomine mu budijo in željo po navdihu.

Kratijo ti spanec misli vse pretekle

in dušo ti dušijo tiste vedno žive,

umivajo te solze zdavnaj že odtekle,

a ljubijo še zmeraj, čeprav so nevoščljive.

VonMann