
Življenja so najina kot ocean,
V morjih prostranih iščeš pristan,
valovi potiskajo te ob čeri
a močna in vztrajna oseba si ti.
S polnimi jadri ljubezni potuj,
Dote življenja se ne sramuj,
Povzdigni ta jadra visoko v nebo,
Življenje to zate spet srečno bo.
Ladja ljubezni najde pristan,
Dnevi trpljenja niso zaman,
Bo morje spet mirno, bo sonce zašlo,
Bo lun'ca prilezla gor na nebo.
V pristanu ljubezni sem čakal te jaz,
Zdaj tu si ob meni, ustavi se čas,
Za večno tu skupaj ostaneva zdaj,
Ljubezen te moja ponese v raj.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: matej99
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!