Odšel je zadnji nomad, pustinja mu je vzela na pol napolnjeni lonček kave.
Pustil je v daljavi nočno nebo..
Prijel je svoje koze za roge.
Nima več hriba, ne griča, ne studenca ne doline.
Ostane le tema, vhod v kraj. Ni jasno , mogoče, morda raj,
ki nikoli ni bil njemu znan.
Zeleno, vlažno , v svet, ki nikdar ne bo žejen, v peklu bo okovan.
Le žejo bo pogrešal spet ,
le svoj ogenj bi rad imel.
Kavo bi rad pražil.
Strmel bi rad v zvezdnato nebo,
ve da njegove zvezde več ne bo.

faeq