Spomnim se čas, ko rekla si mi,

s tabo pomenim se vse stvari,

bila si vesela, bila srečna vsa,

v srčku bila je ljubezen doma.

Potem pa vse manj b'lo je lepih besed,

zmeden, prestrašen, postal sem ujet,

od sebe si vztrajno odrivala me,

izbrisala teme pogovorov vse. 

Boli me srce, ko ni več besed,

želel bi ti reči nešteto poved,

a si mi dejala, da preveč govorim,

novo klofuto t'ko spet jaz dobim.

Čeprav daleč stran si, jaz vem te boli,

lahko se pretvarjaš, vem to nisi ti,

globoko v tebi ti res je hudo,

ti žal je prekleto, ker storila si to.

Knjiga pogovora t'ko se zapre,

želja po druženju t'ko tud' zamre,

brez vsakih besed odšla bova vstran,

ljubezen je najina t'ko b'la za manj.

V duši in prsih želja gori,

da videl bi te, ti gledal v oči,

a žal pa zaté nimam besed,

v bolečini in žalosti zdaj sem ujet!

matej99