Trepeta list v vročem vetru, odtrga se suha veja z vrha lipe.
Seme jadra na sladki mani.
Ustavi se v udrtini, v objemu suhe krtine.
Leta se odrivajo v neznanje, v neskončno potovanje. Lipovo seme kot
otrok zemlje zadremlje.
Zemlja se vedno zažgana , kot nevesta, čaka na moker dan,
ko ji bo princ iztisnil oblak kot junak.
Kapljica bo veselo do krtine živela v mlaki.
Nato se otrok rodi, lipovec, ki bo kot mladenič medel.

faeq