Bile so vizije v mladih nočeh

in smisli in smotri ter ogenj v očeh.

Bil je zanos in zalet ter pogum,

ko velike misli mislil je um;

ko sanjavo pijan in predan nepohlevno

v življenju zavil je v usodo domnevno.

Ujet v omahljivost in duh epohalni,

kompromis me pripeljal v obstoj je banalni.

Prišli so in terjali moj čas ter um:

svoboda bo tvoja odvisna od trum.

Imel jo boš v zvenu odmevov, domnevno.

Bori se vedno ali bivaj pohlevno.

Povprečnost je jastreb,

ki vedno leti

nad mislimi mojimi

nemilih oči.

Terja in terjam od sebe krvi;

krvi za življenje vredno refrena,

za zapuščino in slavo imena.

Zbada in kljuva in trga grozeče;

v mlačni sivini stremenja k nečemu,

nečemu, ki bilo bi več kakor je,

nečemu, ki pomirilo bi me,

nečemu, kjer človek je več kot orodje,

ki svoj potencial pretopi v lagodje;

lagodje kot plašnice živali trpeče.

In labirint povprečnosti povsod me obdaja,

z nemirom me želja lastna napaja.

Minotaver verjetno bo premočna pošast;

a hoja pogumna moja bo čast.

sivi veter