Travarca, bila si mi kot mavrca. Na tisti deževni dan ponudila si mi svojo dlan. 

Zjutraj vstanem, grem v Jert, kjer dela prisrčen Bert. K meni prihiti in mi travarico ponudi.

Povedla si me v znani svet, kjer pila sem ga spet. Ti v kozarčku, led v tebi, pila bi a raje ne bi. 

Skušnjava bila je prevelika in zato v glavi fali mi kakšna slika. Davinči, Pikaso, zanju bi bila le Edvard Munčaso. 

Jutro zbujeno s tabo nikoli ne bo šlo v pozabo. Ta norost mi je povzročila le slabost.  

Mamastje